četrtek, 2. julij 2009

Dezela stotisoc dobrodoslic - Connemara

Ime preleti misli kot senca oblaka cez pobocje ali pa se siri in zamre kot krog na jezeru, potem ko se je iz nega pognala postrv...Connemaro bi najlazje opisal kot pas svetlobe, ki sledi senci oblaka cez gorato pokrajino, ali kot umirjenost jezera, preden se iz njega pozene postrv.
- Tim Robinson o Connemari. -
Ja, danes sem obiskala Connemaro. Dezelo, ki je navdihovala in se vedno navdihuje mnoge pisatelje in snemalce. Connemara je romanticno srce Zahodne Irske v SZ provinci Galway. Moj izlet se zacne ze ob 10 zjutraj. V Galwayu vstopim na turisticni avtobus in nestrpno pricakujem odhod. Koncno se odpeljemo proti Connemari, ko nas vodic prijazno pozdravi in pravi: "Pozdravljeni na izletu, na poti proti Burrenu in Moherskim klifom!" Mnozica mu veselo prikimava jaz pa se jim smejim, ker so na napacnem avtobusu. To je namrec avtobus za Connemaro. O ne! V istem trenutku ugotovim da sem jaz na napacnem avtobusu. hehe :-). In prijazni voznik me seveda odpelje nazaj na startno mesto da vjamem nasledni avtobus za Connemaro. Cez drugo stran postaje mi ze klice v pozdrav delavec s katerem sem se pogovarjala pred odhodom: "Kje si bila, povsod smo te iskali" In kar na enkrat me vsi poznajo in vse se vrti okoli mene. Kako nerodno. No ker pa je prvi turisticni avtobus ze odpeljal, za naslednji izlet pa smo prijavljeni le 4 nas Paul(Turisticni vodic, zaposlen na avtobunsni postaji odpelje proti Connemari kjer nato ujamemo nas turisticni avtobus.) V avtu se zapletemo v prijeten pogovor o Sloveniji in o turizmu - ponudi mi celo sluzbo!:-)Na poti nam pove veliko koristnih informacij in veliko zanimivih stvari o preteklosti in sedanjsoti Connemare, zal pa njegove razlage nisem spremljala povsem, zaradi njegove voznje. Irci so namrec grozni vozniki kar se tice hitrosti. Vec moje koncetracije je bilo torej usmerjene v njegovo voznjo in na cesto. Vendar nekaj pa mi je vseeno ostalo v spominu, da lahko napisem na tale blog.

Na poti S od Galwaya se razprostira zatok Lough Corrib, zahodno pa Joyce country - Joyceva dezela. James Joyce je bil slavni Irski pisatel iz Dublina, njegovo najbolj znano delo je Ulysses (1922). Potujemo naprej skozi vasico Oughterard, ki jo domacini imenujejo The gateway to Connemara. Sem hodijo mnogi Irski studenti, da bi se naucili Irsko ali pa nadgradili svoje znanje, saj vecina prebivalcev tu se vedno govori Irsko. Tako placajo 560EUR za poletno solo, kjer je dovoljeno komuniciranje samo v Irscini. Med potjo od Paula dobimo se hitro lekcijo Irscine in jaz sem vsa vesela ker znam 5 besed(vec o Irscini v moji objavi Gaeilge)
Ste vedeli da Connemara slovi po svojem zelenem marmorju(Connemara marble), ki je eden najbolj izvirnih Irskih stvari. Iz njega namrec izdelujejo veliko suvenirjev. Star naj bi bil priblizno 500 milijonov let.

Ravna cesta z oznako N59, nas vodi naravnost do Clifdena in naprej do vasice Recess, vasice Roundstone - Kjer izdelujejo najboljse bodhrane iz kozje koze. Pa se cez obmorsko letovisce Southhil, ki zelo spominja na Portoroz. Prispemo do Quiet Man cottage and bridge. Tu so snemali film The quite man in hisa je po tem dobila ime. Ste ze gledali ta film? Jaz tudi ne. Ampak zdaj ga zagotovo bom.

Ob cesti opazim veliko tradicionalnih Irskih his z slamnato streho. Vrata na vseh teh hiskah so zelo nizka, to pa zato, ker je bila vcasih prehrana Ircev zelo slaba. Jedli so vecinoma samo krompir in zato so bili nizke rasti. Na vseh vratih pa so tudi spranje, ki naj bi bile namenjene za dotok svetlobe v hiso.

Pred nam ze vidimo turisticni avtobus, ki smo ga dopoldne zamudili, tako se poslovimo od Paula in pot nadalujejemo z avtobusom. Takoj, ko vstopim na avtobus mi voznik pravi: "A ti si tista, ki smo jo iskali po celi postaji, no samo da smo te nasli!" O joj, ne ze spet. hehe :-)Kako smesno. Z avtobusom pocasi zapeljemo na obmocje Connemare, kjer se pokrajina kot bi jo odsekal naenkrat popolnoma spremeni v trdo dezelo z mogocnimi razgledi, razklanimi rjavimi grici in stevilnimi jezeri. Vse zeleno vse polno zivljenja in spet ovce - veliko ovc.

Ko ze govorimo o ovcah. Takoj ko smo prispeli v Connemaro sem opazila da so vse ovce obarvane z modrim in rdecim lisam. Veste zakaj? Ker nepridipravi risejo po njih grafite. Nee hecam se. Zdaj pa zares. Travnate povrsine, kjer se pasejo so ogromne in tako se ovce velikokrat pomesajo med sabo. Kmetje jih zato locijo po barvah. Kmet iz dolocene vasi ima rdece ovce, spet drug modre.


Connemara pa ne slovi le po svojih ovcah pac pa tudi po svojih ponijih. Tukaj trgujejo s poniji in Avgusta si lahko ogledate Connemarsko razstavo ponijev. In sicer v mestu Clifden to je res pristna zahodnoirska prireditev!

Na poti si ogledamo se Killarry fjord, ki je edini fjord, kjer celo leto gojijo klapavice in losose(te crne in bele pikice ki jih vidite na sliki so gojisca)


Blizu se nahaja vas Leenane, kjer so snemali film The field z igralcem Richardom Harrisonom. Ja pokrajina je idealna za filmske prizore.
Tu pa je tudi posebno drevo: The fairy tree, na tem drevesu zivi vila. Ljudje nanj obesajo trakce ter si pod drevesom zazelijo zeljo. Ce je vili trakec vsec vam izpolni zeljo. Seveda sem tudi jaz obesila svoj trakec - Roza!Tako da mislim da ji bo vsec in da se bo moja zelja izpolnila.


Se ena od zanimivih Irskih zgodb. Zgodba o Irski piratski kraljici Grace O'Malley. Zelo poznana in pomebna oseba v Irski zgodovini. V Cadilac Place - Chichago so leta 2006 uprizorili muzikal o njenem zivljenju, izsla pa naj bi tudi knjiga. Poglejte si se njene slike:



Nas izlet doseze vrhunec z ogledom samostana Kylemore Abbey in vrtov. Kylemore Abbey je danes dom benediktinskih nun in je najstarejsi benediktinski samostan na Irskem. Tukaj nune vodijo solo za lokalna dekleta. Vodijo pa tudi kmetijo in hiso za goste. Del samostana je zaprt za javnost, ta del je namenjen nunam, kjer se lahko posvecajo molitvi.



Po urejenem parku naprej od samostana nas pot pripelje do cudovite gostke cerkve, ki jo je zgradil Mitchell Henry v cast svoji zeni po njeni smrti. V notranjosti lahko vidimo tipicne gotske silaste oborke in pa stebre iz Connemarskega marmorja. Zanimiv je tudi vitraz na oknih. Sestavljen iz petih slik ,ki predstavljajo: milost, ljubezen, vero, cistost in pokorscino. To je kraj, ki ga veliko turistov se danes obisce za molitev.





Poleg cerkve se nahaja grobnica Mitchella Henrya.

Kaksen kilometer naprej v posestvu se nahaja: Victorian walled garden, prelep vrt zaprt z visokimi apnencastimi stenami. Zasnovan je bil na idejo glavnega vrtnarja posestva: Jamesa Garnierja. Med leti je vrt propadel, se zarasel in spremenil v pravo divjino. Vrt, ki pa je odprt se danes so preuredile nune leta 2000.


Vreme je bilo na zalost slabo. Megleno, vetrovno in dezevno ampak pokrajina je ostala ena najbolj navdihujocih kar sem jih obiskala. Video o Connemari si lahko ogledate na mojem blogu pod oznako predstavitveni filmcek. Enega pa se v tej objavi. Cead Mile Failte! Tako pa tule pozdravljajo domacin - pomeni pa sto tisoc dobrodoslic!

2 komentarja: