sreda, 26. avgust 2009

Se zadnjic LETOS odkrivam Galway

Jutri Brandan odpotuje v Ameriko na hcerkino poroko. In ves dan je v znamenju priprav na potovanje. Srecno pot mu pride zazelet tudi njegova prijateljica Gina. Nato pa se mene povabi v mesto Galway na palacinke s karamelo in bananami, da se poslovi tud od mene. Kdo bi se lahko uprl temu? Poleg tega pa delam le se 4 dni in res si zelim se zadnic letos videti mesto Galway. Dan se na koncu izkaze za enega najbolj zanimivih in toplih dni. Najprej se seveda ustaviva v Naughty pancake na palacinkah in sveze izstisnjenem pomarancem soku. Mmmm... ob odlicni hrani uzivava v prijetnem pogovu in opazujeva mestni vrvez. Ljudje hitijo po ozkih ulicah, glasbeniki igrajo na instrumente in v ozracju je neka pozitivna aroma. Tako bi lahko sedela in opazovala ljudi kar cel dan. Za nama je cerkev svetega Nicolasa. Ta cerkev je protestantska cerkev. Po lokalni legendi naj bi se leta 1477 Kristof Kolumb tu udelezil mase.


Gina mi razkrije se nekaj neodkritih kotickov tega prijaznega mesta. Vzdolz po ulici, tik ob reki in na robu mesta Claddagh se nahaja muzej. Tu si ogledam tradicionalne z zivalsko kozo prevlecene colne, slavne Galway Hookers in razstavo v spomin na obisk Johna. F. Kennedya. Tako se tudi uradno imenuje park Eyre Syuare,o katerem sem pisala v prejsnih objavah.




Sledi sprehod po starem mestnem jedru. Na poti opaziva hiso Nore Barnacle. Nora je bila zena najbolj poznanega Irskega pisatelja Jamesa Joyca. In zivela je prav tukaj. Njena hisa pa je zdaj postala muzej posvecen Jamesu Joycu. Sem pa morava nujno! Vstopiva v ozko mestno hisco z dvojnim vrati. Prav prikupno. Majhna sobica z staromodnim kaminom v kotu pa zenska ki bere knjigo. Tako ostaneva tam se 20 minut,saj se zapleteva v zanimiv pogovor. Gospa nama pove vse o Jamesu Joycu njegovih delih in njegovem razmerju z Noro Barnacle. Nadvse zanimivo! Ogledava si se zgornje nadstropje, ki je dostopno po ozkih in nic kaj stabilnih stopnickah. Zgoraj pa je samo drobna sobica z pojsteljo in otrosko pojsteljico. Razstavljene so tudi knjige Jamesa Joyca, ki so naprodaj. Njegove knjige imajo tezko vsebino in le redko kdo jih povsem razume. Zelim si prebrat vsaj eno njegovo knjigo, zato gospo vprasam katero mi priporoca. Odgovori mi da za zacetek bi bila najbolj relavantna knjiga Dubliners - Ljudje iz Dublina. Knjiga je zbirka iz 15-tih crtic, ki nazorno prikazujejo takratno življenje v njegovem rojstnem mestu. To ime je prevzela tudi slovita irska vokalno-instrumentalna skupina The Dubliners. Zadnja,(The Dead) govori o njem samem in o njegovi zivljenski inspiraciji - Nori. Najtezja za razumeti in hkrati najbolj poznana je Ulysses. Debela knjiga cca. 500 strani. Cela knjiga pripoveduje o enem samem dnevu, 16.Junij - ko je James prvic srecal Noro na ulicah Dublina.Vau!:)Odlocim se da kupim knjgo Dubliners in da jo kupim tudi Gini. Neke vrste moje poslovilno darilo za njo pa se da se ji zahvalim za njeno ponudbo da me odpelje v Galway in si vzame cas zame. Ampak Gina vstraja da mi jo bo kupila ona in da bo popolnoma uzaljena ce kjigi placam jaz. Tako skoci pred mene z denarnico in kupi knjige. Super, kaj naj ji pa zdaj jaz kupim?
Zahvaliva se prijazni gospe za posredovano znanje in se odpraviva naprej po ulici. Jaz pa v mislih ze prebiram knjigo Dubliners by James Joyce.




Pred nama se mogocno razprostira najlepsa zgradba v mestu - katedrala v Galwayu. Katedaralo sem sicer ze videla ampak se nisem bila v njej. V katedrali se clovek preprosto izgubi, stvar je tako ogromna in mogocna. Z velikim oltarjem na sredini katedrale, kar je zelo zanimivo in manjsimi oltarcki ob straneh. Sicer pa renesancna cerkev. Na oknih prekrasni vitraz in kar me je najbolj presenetilo trgovina. Trgovina s spominki v cerkvi? Ste to ze kdaj videli? No in gospa, ki dela v trgovini nama pove, da je prav na tem mestu vcasih stal zapor. Zapor vecinoma za zenske, ki so zagresile majhne tatvine, kot naprimer kraja kruha. Ker hrane preprosti ni bilo.



To mi je najbolj vsec na Irskem. Nikoli ne ves kaj pricakovati, na koga bos naletel, kaj te caka za ovinkom in koliko ljudi z zanmivimi zgodbami bos spoznal in kaj novega te bodo naucili. Ljudje, ki navdihujejo in dopolnujejo z vsako njihovo izkusnjo. To so prava dozivetja in to so stvari, ki ti vstanejo v spominu celo zivljenje. To je potovanje.

Cez cesto je Galwayska univerza. Ogromen kamniti kompleks prerascen z rastjem. Mogocna stvar, kot ena tistih filmskih univerz. Ogledava si celoten kompleks, ki je ogromen. Pokukava tudi v knjiznico. Omare nabito polne s studijsko literaturo. Studentje vsak za svojo mizo,zatopljeni v knjige, vsak z svojim prenosnim racunalnikom....



Cas bezi, ko se zabavas! Ura je ze 18.00 in preden bova nazaj v hostlu bo 19.00. Odpraviva se proti parkiriscu in se po poti ustaviva se v gledaliscu, sodiscu samostanu in cerkvi. Nato pa se pocasi odpraviva nazaj. Na poti se Gina domisli da se ustaviva se pri njej doma na vecerji. Res, kot da ni ze veliko naredila zame. Odpelje me v svojo hiso. Kaj hiso, to je preprosto grascina! Ne morem se nagledati, njena hisa je ena najlepsih in najvecjih kar sem jih videla. Vse v cudovitem lesu, ogromni kamini, snezno bele usnjene sedezne....skratka - nebesa. Pripraviva odlicno morsko vecerjo. Losos,rakci,avokado,tuna,kus kus in solata. Vse skupaj z rjavim kruhom in limono. Za sladico pa sladoled z jagodami. Pokaze mi tudi sobe, ki jih je vcasih oddajala. Vodila je namrec B&B. Za 50 EUR na noc. Tako pogovor spet nanese na turizem, kar mi seveda ustreza!Spijeva se mentolov caj, si privosciva cokoladico in zdaj pa je res cas da se odpeljeva v hostel. Po poti kupiva se vino in jagode da se skupaj z Brendonam proslavimo njegov odhod. Kot pa da ze nisem dozivela izjemnega dneva pa me v hostlu caka se eno presenecenje. Pred nekaj tedni sem Spanskemu paru pomagala prestaviti datum njunega trajekta v Francijo. Imela sta namrec resne zdravstvene tezave in sta morala odti domov cimprej.In zdaj sta mi poslala kartico v zahvalo za vso mojo pomoc! VAU! To je najboljsa nagrada za moje delo in pika na i celotnemu dnevu. To so stvari, ki nimajo cene!
Tako se konca se eden prijetnih vecerov. Zadnji z Brendanam. Brent mi napise se priporocilo in podari prelepo srebrno verizico. Tudi jaz mu podarim poslovilno darilo in se mu ze v 100 - tic zahvalim za vse kar je naredil zame. Brent je unikaten clovek, ki ima v mojem zivljenju posebno mesto in mi bo ostal v lepem spominu! Hvala Brentu za prekrasna 2 meseca in hvala Gini za prekrasen zadnji dan v Galwayu.
Zdaj pa so pred mano le se 4 delovni dnevi, nato pa odhajam na jug Irske. V Cork! :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar