Pa je prisel dan ko je spet treba na pot. Ja moje delovno poletje se je koncalo. Danes odhajam v meni tako priljubljeno mesto Cork. Pred mano je 4 ure dolga pot, ki mine kar hitro. Ob prijetni voznji skoz Irsko podezelje ramisljam o preteklih dneh... Spomnim se na prvi dan, ko sem prsla v Hostel vsa negotova, pa ucenja Brenta Slovenskega jezika... Spomnim se pristnega craic-ka in toplih domacinov, spomnim se prijazne druzine iz Nizozemske, ki mi je ob slovesu kupila darilo, pa simpaticnega gej para iz Mehike... Spomnim se na Nado, mojo prijateljico iz Madzarske in pa Danca Razmusa...Spomnim se vseh prijetnih pogovorov in vseh prijetnih ljudi, Slikarke Mary in njenega fanta iz Hrvaske Alexa, pa loncarja Johna... Spomnim se na Sama naravoslovca iz Corka, pa Americanke Laure, spomnim se na topotanje cevljev ob plesnih vecerih v vasi in prijetnih filmskih vecerov ob kaminu... Spomnim se na zvok piscali in bobnov in na ljudsko petje...spomnim se na sumenje morja in hladen veter na obrazu, prsenje dezja in boso sprehajanje po neskoncnih pescenih obalah Altalnstkega oceana... in rdecih soncnih zahodov, spomnim se prvi pogled na Burren ko na njem vstane sonce, pa spokojen razgled iz okna moje sobe, spomnim se velicastnih klifov in hisk kritih s slamo, spomnim se na Poula-mojega voznika do Connemare, Pobarvanih ovc, spomnim se Toma, tistega pristnega domacina iz Aranskih otokov...Spomnim se obcutka srece in navdusenja ko sem prvic stopala po ulicah Galwaya, pa moje prve voznje avta po »napacni« strani ceste, spomnim se nakupa mojega Claddaggh prstana, spomnim se obiska moje sestre in njenih sosedov, pa najboljsega priporocila ki sem ga dobila...Spomnim se domacina Johna in njegovega umirjenega nacina nalivanja Guinessa v kozarec, zasidrane Hookers v prisaniscu, trznic, pa na najmanjsi bar v vasi, na kosenje trave in zaganje dreves...spomnim se zadnjega tedna v Hostlu, ki sem ga prezivela kot sefica :)), na srebrno verizico, pohvalno pismo... na glasne Italijane in skupino Cehov – s katerim sem se pogovarjala v Slovenscini pa smo se vseeno razumeli,...Pa na psa, ki je vsak dan lovil postarja!...
...Vse to so spomini...moji spomini, ki jih ne bi zamenjala za nic na svetu. Sluzba na Irskem je bila najboljsa izkusnja mojega zivljenja, pridobila sem veliko novih spoznastev in se ogromno naucila. O prigodah in izkusnjah bi se lahko pripovedovala,ampak nekaj mi pa more ostati da vam povem v zivo!
Ne, le da sem se naucila recepcijskega poslovanja, pac pa VSE kar spada zraven vodenja nastanitvenega objekta. Poleg tega pa spoznala se cel kup neverjetnih ljudi, ki so me navdusili in so mi vzor. Nikoli mi ne bo zal da sem se odlocila za ta izziv. Zahodna Irska je prekrasna! Najlepse pri vsem tem pa je...da se dozivetje se ni koncalo! Caka me se 1 mesec!:))
V tej poplavi spominov pozabim na cas in ze smo v Corku!
Iztopim iz avtobusa - pripravljena na nova dozivetja, neskoncne zabave, kvalitetno prezivljanje casa z druzino in brezglavo nakupovanje. Zasluzeni denar je treba zapraviti, ne? :))
Ni komentarjev:
Objavite komentar