Limerick

Na poti nazaj v Cork ponovno preckamo mesto Limerick. Limerick je pomembno mesto za Irsko in je 4. najbolj poseljeno mesto v Republiki Irski takoj za Dublinom, Corkom in Galwayem. Limericka se drzi nic kaj prijeten sloves. Velja namrec za najbolj nevarno mesto na Irskem. Vse samo zaradi dveh tolp(tolpa juga in severa), ki ze vrsto let obracunavata med sabo, kot posledica pa so tu prisotne tudi droge in orozje.


Kljub temu pa je turizem v razcvetu. Eden od glavnih razlogov za to je, da je Limerick oddaljen samo 15 minut od letalisca v Shannonu. K rastocemu turizmu pa je doprineslo tudi leto 2006, ko so se odprli 5 novih hotelov in s tem turistim ponudili vec kot 1000 postelj. Mesto je bilo tudi eno prvih,ki je zacelo s projektom: Street ambasadors - cestni ambasadorji. Ljudje,ki na ulicah dajejo informacije turistom, jim nudijo pomoc in na sploh zelijo izboljsati njihovo dozivetje Irske.



Limerick pa ima kar nekaj turisticnih atrakcij med katerimi so najbolj poznane: King John's castle, St. Mary's church, Hunt muzej, Univerza v Limericku, Treaty stone(kamen). Ponujajo pa tudi pes vodene oglede mesta in pa plovbe po reki Shannon.

Goodbye Galway – Hello Cork!

Pa je prisel dan ko je spet treba na pot. Ja moje delovno poletje se je koncalo. Danes odhajam v meni tako priljubljeno mesto Cork. Pred mano je 4 ure dolga pot, ki mine kar hitro. Ob prijetni voznji skoz Irsko podezelje ramisljam o preteklih dneh... Spomnim se na prvi dan, ko sem prsla v Hostel vsa negotova, pa ucenja Brenta Slovenskega jezika... Spomnim se pristnega craic-ka in toplih domacinov, spomnim se prijazne druzine iz Nizozemske, ki mi je ob slovesu kupila darilo, pa simpaticnega gej para iz Mehike... Spomnim se na Nado, mojo prijateljico iz Madzarske in pa Danca Razmusa...Spomnim se vseh prijetnih pogovorov in vseh prijetnih ljudi, Slikarke Mary in njenega fanta iz Hrvaske Alexa, pa loncarja Johna... Spomnim se na Sama naravoslovca iz Corka, pa Americanke Laure, spomnim se na topotanje cevljev ob plesnih vecerih v vasi in prijetnih filmskih vecerov ob kaminu... Spomnim se na zvok piscali in bobnov in na ljudsko petje...spomnim se na sumenje morja in hladen veter na obrazu, prsenje dezja in boso sprehajanje po neskoncnih pescenih obalah Altalnstkega oceana... in rdecih soncnih zahodov, spomnim se prvi pogled na Burren ko na njem vstane sonce, pa spokojen razgled iz okna moje sobe, spomnim se velicastnih klifov in hisk kritih s slamo, spomnim se na Poula-mojega voznika do Connemare, Pobarvanih ovc, spomnim se Toma, tistega pristnega domacina iz Aranskih otokov...Spomnim se obcutka srece in navdusenja ko sem prvic stopala po ulicah Galwaya, pa moje prve voznje avta po »napacni« strani ceste, spomnim se nakupa mojega Claddaggh prstana, spomnim se obiska moje sestre in njenih sosedov, pa najboljsega priporocila ki sem ga dobila...Spomnim se domacina Johna in njegovega umirjenega nacina nalivanja Guinessa v kozarec, zasidrane Hookers v prisaniscu, trznic, pa na najmanjsi bar v vasi, na kosenje trave in zaganje dreves...spomnim se zadnjega tedna v Hostlu, ki sem ga prezivela kot sefica :)), na srebrno verizico, pohvalno pismo... na glasne Italijane in skupino Cehov – s katerim sem se pogovarjala v Slovenscini pa smo se vseeno razumeli,...Pa na psa, ki je vsak dan lovil postarja!...

...Vse to so spomini...moji spomini, ki jih ne bi zamenjala za nic na svetu. Sluzba na Irskem je bila najboljsa izkusnja mojega zivljenja, pridobila sem veliko novih spoznastev in se ogromno naucila. O prigodah in izkusnjah bi se lahko pripovedovala,ampak nekaj mi pa more ostati da vam povem v zivo!
Ne, le da sem se naucila recepcijskega poslovanja, pac pa VSE kar spada zraven vodenja nastanitvenega objekta. Poleg tega pa spoznala se cel kup neverjetnih ljudi, ki so me navdusili in so mi vzor. Nikoli mi ne bo zal da sem se odlocila za ta izziv. Zahodna Irska je prekrasna! Najlepse pri vsem tem pa je...da se dozivetje se ni koncalo! Caka me se 1 mesec!:))
V tej poplavi spominov pozabim na cas in ze smo v Corku!
Iztopim iz avtobusa - pripravljena na nova dozivetja, neskoncne zabave, kvalitetno prezivljanje casa z druzino in brezglavo nakupovanje. Zasluzeni denar je treba zapraviti, ne? :))

Polja Athenry - ja

Athenry je cudovito srednjevesko mesto, priblizno 24 km izven Galwaya. Tam je tudi zelezniska postaja kamor smo odsli z Brendanam in njegovim prijateljem. Brendan je odsel z vlakom do Dublina, ker je bil njegov let v Ameriko iz Dublinskega letalisca. Pa sem dobila priloznost da sem si ogledala tudi to mestece. Takoj opazim seveda Grad Athenry, katerega stolp se dviga mogocno nad mestom. Stolp sestavljajo 3 nadstropja in naokoli ga obdaja veliko obzidje. Ponujajo tudi vodene oglede po gradu in video posnetke s zgodovinsko tematiko Athenry - ja.


V mestu je tudi muzej zgodovine. V bistvu je to tradicionalna, s slamo krita hiska. Tu se se danes zbirajo sosednje, prijatelji in poslusajo zgodbe(story-telling) in glasbo ob caju in scones. Scones so strucke z rozinam, ki jih tukaj jejo tople z maslom in marmelado. Zraven pa se skodelica caja!Ni boljsega!
V mestu so tudi cudovite rusevine starega samostana. V Athenry - u naletite na del zgodovine na vsakem koraku.


Po tem mestu je poimenovana znana pesem: polja Athenry - ja ("The Fields of Athenry") Pesem v spomin na veliko lakoto Irske zgodovine. Pesem je zelo priljubljena in jo slisite skoraj v vsakem pubu. Ljudje pa ob njej molcijo in vsi imajo tisti oddaljen, zamisljen pogled. Takrat se vsi spominjajo grozot, ki jih je prinesla lakota.





THE FIELDS OF ATHENRY
By a lonely prison wall,
I heard a young girl calling:
"Michael, they have taken you away,
For you stole Trevelyan's corn,
So the young might see the morn.
Now a prison ship lies waiting in the bay."

(Chorus)

Low lie the fields of Athenry
Where once we watched the small free birds fly
Our love was on the wing
We had dreams and songs to sing
It's so lonely round the fields of Athenry.

By a lonely prison wall,
I heard a young man calling
"Nothing matters, Mary, when you're free
Against the famine and the crown,
I rebelled, they cut me down.
Now you must raise our child with dignity."

Chorus


By a lonely harbour wall,
She watched the last star falling
As the prison ship sailed out against the sky
For she lived to hope and pray
For her love in Botany Bay
It's so lonely round the fields of Athenry.

Chorus

James Joyce - veliki Irski pisatelj

V mladih letih je obiskoval univerzo v rojstnem mestu Dublinu. Vendar se je kmalu odlocil zapustiti Irsko, saj se mu je zdela nazadnjaska. Nikoli pa ni pozabil Dublina, o katerme je veliko pisal. V svojih 20-tih je spoznal Noro(o kateri sem pisala v prejsni objavi)Lepo rdecelaso zensko in njegovo dozivljensko inspiracijo. Skupaj sta imela 2 otroka.(puncko Lucio in fantka) Nekaj casa sta zivela v Parizu in v Trstu. Zbirko crtic, Dubliners, je napisal prav v Trstu. V Trstu stoji tudi njegov kip. Neko noc je celo prezivel v Ljubljani. Tam je izstopil iz vlaka mislec, da je v Trstu. Do tega casa je bil James se cisto nepoznan in reven. V enem izmed mnogih poskusov da bi ubezal revscini je odprl Kino v Dublinu. Tudi ta ideja se ni obnesla, med tem je pisal knjige, ki pa se takrat se niso bile objavljene. Nato je se nekaj casa delal v Trstu kot ucitelj, a se kmalu vrnil u Dublin, da bi nasel zaloznika za njegove knjige. Kmalu se je spoprijateljil z Ezro Pound, ki je izdala njegovo knjigo Dubliners. Vsekakor je imel James v svojem zivljenju veliko zensk, ki so odigrale kljucno vlogo njegovem zivljenju. Za tem se je z druzino preselil v Zürich, kjer so zacela nastajati prva poglavja njegovega najbolj znanega dela Ulysses. To delo je Joyca izstrelilo med najuglednejse knjizevnike tedanjega casa. Njegov kip pa najdemo tudi u Dublinu. Tam pa so na tleh tudi spominske plosce, ki prikazujejo tavanje po ulicah Dublina, glavnega junaka Ulysses-a Leopolda Blooma. Njegovo prvo delo pa je: Chamber music, zbirka pesmi iz leta 1907.

Clarinbridge

Clarinbridge velja za najbolj prikupno vasico v provinci Galway. In se nahaja samo 15 minut voznje iz mesta Galway. Pomembna za tukajsnjo ekonomijo so bila gojisca ostrig, po katerih ta vasica slovi se danes. Vsako leto v Septembru priredijo tudi festival ostrig.

Se zadnjic LETOS odkrivam Galway

Jutri Brandan odpotuje v Ameriko na hcerkino poroko. In ves dan je v znamenju priprav na potovanje. Srecno pot mu pride zazelet tudi njegova prijateljica Gina. Nato pa se mene povabi v mesto Galway na palacinke s karamelo in bananami, da se poslovi tud od mene. Kdo bi se lahko uprl temu? Poleg tega pa delam le se 4 dni in res si zelim se zadnic letos videti mesto Galway. Dan se na koncu izkaze za enega najbolj zanimivih in toplih dni. Najprej se seveda ustaviva v Naughty pancake na palacinkah in sveze izstisnjenem pomarancem soku. Mmmm... ob odlicni hrani uzivava v prijetnem pogovu in opazujeva mestni vrvez. Ljudje hitijo po ozkih ulicah, glasbeniki igrajo na instrumente in v ozracju je neka pozitivna aroma. Tako bi lahko sedela in opazovala ljudi kar cel dan. Za nama je cerkev svetega Nicolasa. Ta cerkev je protestantska cerkev. Po lokalni legendi naj bi se leta 1477 Kristof Kolumb tu udelezil mase.


Gina mi razkrije se nekaj neodkritih kotickov tega prijaznega mesta. Vzdolz po ulici, tik ob reki in na robu mesta Claddagh se nahaja muzej. Tu si ogledam tradicionalne z zivalsko kozo prevlecene colne, slavne Galway Hookers in razstavo v spomin na obisk Johna. F. Kennedya. Tako se tudi uradno imenuje park Eyre Syuare,o katerem sem pisala v prejsnih objavah.




Sledi sprehod po starem mestnem jedru. Na poti opaziva hiso Nore Barnacle. Nora je bila zena najbolj poznanega Irskega pisatelja Jamesa Joyca. In zivela je prav tukaj. Njena hisa pa je zdaj postala muzej posvecen Jamesu Joycu. Sem pa morava nujno! Vstopiva v ozko mestno hisco z dvojnim vrati. Prav prikupno. Majhna sobica z staromodnim kaminom v kotu pa zenska ki bere knjigo. Tako ostaneva tam se 20 minut,saj se zapleteva v zanimiv pogovor. Gospa nama pove vse o Jamesu Joycu njegovih delih in njegovem razmerju z Noro Barnacle. Nadvse zanimivo! Ogledava si se zgornje nadstropje, ki je dostopno po ozkih in nic kaj stabilnih stopnickah. Zgoraj pa je samo drobna sobica z pojsteljo in otrosko pojsteljico. Razstavljene so tudi knjige Jamesa Joyca, ki so naprodaj. Njegove knjige imajo tezko vsebino in le redko kdo jih povsem razume. Zelim si prebrat vsaj eno njegovo knjigo, zato gospo vprasam katero mi priporoca. Odgovori mi da za zacetek bi bila najbolj relavantna knjiga Dubliners - Ljudje iz Dublina. Knjiga je zbirka iz 15-tih crtic, ki nazorno prikazujejo takratno življenje v njegovem rojstnem mestu. To ime je prevzela tudi slovita irska vokalno-instrumentalna skupina The Dubliners. Zadnja,(The Dead) govori o njem samem in o njegovi zivljenski inspiraciji - Nori. Najtezja za razumeti in hkrati najbolj poznana je Ulysses. Debela knjiga cca. 500 strani. Cela knjiga pripoveduje o enem samem dnevu, 16.Junij - ko je James prvic srecal Noro na ulicah Dublina.Vau!:)Odlocim se da kupim knjgo Dubliners in da jo kupim tudi Gini. Neke vrste moje poslovilno darilo za njo pa se da se ji zahvalim za njeno ponudbo da me odpelje v Galway in si vzame cas zame. Ampak Gina vstraja da mi jo bo kupila ona in da bo popolnoma uzaljena ce kjigi placam jaz. Tako skoci pred mene z denarnico in kupi knjige. Super, kaj naj ji pa zdaj jaz kupim?
Zahvaliva se prijazni gospe za posredovano znanje in se odpraviva naprej po ulici. Jaz pa v mislih ze prebiram knjigo Dubliners by James Joyce.




Pred nama se mogocno razprostira najlepsa zgradba v mestu - katedrala v Galwayu. Katedaralo sem sicer ze videla ampak se nisem bila v njej. V katedrali se clovek preprosto izgubi, stvar je tako ogromna in mogocna. Z velikim oltarjem na sredini katedrale, kar je zelo zanimivo in manjsimi oltarcki ob straneh. Sicer pa renesancna cerkev. Na oknih prekrasni vitraz in kar me je najbolj presenetilo trgovina. Trgovina s spominki v cerkvi? Ste to ze kdaj videli? No in gospa, ki dela v trgovini nama pove, da je prav na tem mestu vcasih stal zapor. Zapor vecinoma za zenske, ki so zagresile majhne tatvine, kot naprimer kraja kruha. Ker hrane preprosti ni bilo.



To mi je najbolj vsec na Irskem. Nikoli ne ves kaj pricakovati, na koga bos naletel, kaj te caka za ovinkom in koliko ljudi z zanmivimi zgodbami bos spoznal in kaj novega te bodo naucili. Ljudje, ki navdihujejo in dopolnujejo z vsako njihovo izkusnjo. To so prava dozivetja in to so stvari, ki ti vstanejo v spominu celo zivljenje. To je potovanje.

Cez cesto je Galwayska univerza. Ogromen kamniti kompleks prerascen z rastjem. Mogocna stvar, kot ena tistih filmskih univerz. Ogledava si celoten kompleks, ki je ogromen. Pokukava tudi v knjiznico. Omare nabito polne s studijsko literaturo. Studentje vsak za svojo mizo,zatopljeni v knjige, vsak z svojim prenosnim racunalnikom....



Cas bezi, ko se zabavas! Ura je ze 18.00 in preden bova nazaj v hostlu bo 19.00. Odpraviva se proti parkiriscu in se po poti ustaviva se v gledaliscu, sodiscu samostanu in cerkvi. Nato pa se pocasi odpraviva nazaj. Na poti se Gina domisli da se ustaviva se pri njej doma na vecerji. Res, kot da ni ze veliko naredila zame. Odpelje me v svojo hiso. Kaj hiso, to je preprosto grascina! Ne morem se nagledati, njena hisa je ena najlepsih in najvecjih kar sem jih videla. Vse v cudovitem lesu, ogromni kamini, snezno bele usnjene sedezne....skratka - nebesa. Pripraviva odlicno morsko vecerjo. Losos,rakci,avokado,tuna,kus kus in solata. Vse skupaj z rjavim kruhom in limono. Za sladico pa sladoled z jagodami. Pokaze mi tudi sobe, ki jih je vcasih oddajala. Vodila je namrec B&B. Za 50 EUR na noc. Tako pogovor spet nanese na turizem, kar mi seveda ustreza!Spijeva se mentolov caj, si privosciva cokoladico in zdaj pa je res cas da se odpeljeva v hostel. Po poti kupiva se vino in jagode da se skupaj z Brendonam proslavimo njegov odhod. Kot pa da ze nisem dozivela izjemnega dneva pa me v hostlu caka se eno presenecenje. Pred nekaj tedni sem Spanskemu paru pomagala prestaviti datum njunega trajekta v Francijo. Imela sta namrec resne zdravstvene tezave in sta morala odti domov cimprej.In zdaj sta mi poslala kartico v zahvalo za vso mojo pomoc! VAU! To je najboljsa nagrada za moje delo in pika na i celotnemu dnevu. To so stvari, ki nimajo cene!
Tako se konca se eden prijetnih vecerov. Zadnji z Brendanam. Brent mi napise se priporocilo in podari prelepo srebrno verizico. Tudi jaz mu podarim poslovilno darilo in se mu ze v 100 - tic zahvalim za vse kar je naredil zame. Brent je unikaten clovek, ki ima v mojem zivljenju posebno mesto in mi bo ostal v lepem spominu! Hvala Brentu za prekrasna 2 meseca in hvala Gini za prekrasen zadnji dan v Galwayu.
Zdaj pa so pred mano le se 4 delovni dnevi, nato pa odhajam na jug Irske. V Cork! :)

The Hooker festival (21. - 23.8.2009)

Bralci mojega bloga gotovo ze veste da se tradicionalni colni iz Galwaya imenujejo Hookers. Vsako leto pa se v Kinvari odvija festival posvecen tem colnom z dolgoletno tradicijo. Letos festival poteka od 21. - 23.8.2009. In seveda sem si ga sla pogledat tudi jaz. Colni Hookers so imele vcasih pomembno transportno vlogo. Z njim so namrec v 19.stol. prevazali dobrine,zivino in bencin v obmorske obcine. Festival se v Irscini imenuje: Cruinniu na mBad kar pomeni: zbor colnov. To je eden od tistih pristnih festivalov s trznicami, kjer domacini uzivajo ob druzenju. Galway Hooker je vsekakor najbolj prepoznavni simbol Galwaya. Pa se slike, ki vedno povejo vec kot besede: