ponedeljek, 31. avgust 2009

Limerick

Na poti nazaj v Cork ponovno preckamo mesto Limerick. Limerick je pomembno mesto za Irsko in je 4. najbolj poseljeno mesto v Republiki Irski takoj za Dublinom, Corkom in Galwayem. Limericka se drzi nic kaj prijeten sloves. Velja namrec za najbolj nevarno mesto na Irskem. Vse samo zaradi dveh tolp(tolpa juga in severa), ki ze vrsto let obracunavata med sabo, kot posledica pa so tu prisotne tudi droge in orozje.


Kljub temu pa je turizem v razcvetu. Eden od glavnih razlogov za to je, da je Limerick oddaljen samo 15 minut od letalisca v Shannonu. K rastocemu turizmu pa je doprineslo tudi leto 2006, ko so se odprli 5 novih hotelov in s tem turistim ponudili vec kot 1000 postelj. Mesto je bilo tudi eno prvih,ki je zacelo s projektom: Street ambasadors - cestni ambasadorji. Ljudje,ki na ulicah dajejo informacije turistom, jim nudijo pomoc in na sploh zelijo izboljsati njihovo dozivetje Irske.



Limerick pa ima kar nekaj turisticnih atrakcij med katerimi so najbolj poznane: King John's castle, St. Mary's church, Hunt muzej, Univerza v Limericku, Treaty stone(kamen). Ponujajo pa tudi pes vodene oglede mesta in pa plovbe po reki Shannon.




nedelja, 30. avgust 2009

Goodbye Galway – Hello Cork!

Pa je prisel dan ko je spet treba na pot. Ja moje delovno poletje se je koncalo. Danes odhajam v meni tako priljubljeno mesto Cork. Pred mano je 4 ure dolga pot, ki mine kar hitro. Ob prijetni voznji skoz Irsko podezelje ramisljam o preteklih dneh... Spomnim se na prvi dan, ko sem prsla v Hostel vsa negotova, pa ucenja Brenta Slovenskega jezika... Spomnim se pristnega craic-ka in toplih domacinov, spomnim se prijazne druzine iz Nizozemske, ki mi je ob slovesu kupila darilo, pa simpaticnega gej para iz Mehike... Spomnim se na Nado, mojo prijateljico iz Madzarske in pa Danca Razmusa...Spomnim se vseh prijetnih pogovorov in vseh prijetnih ljudi, Slikarke Mary in njenega fanta iz Hrvaske Alexa, pa loncarja Johna... Spomnim se na Sama naravoslovca iz Corka, pa Americanke Laure, spomnim se na topotanje cevljev ob plesnih vecerih v vasi in prijetnih filmskih vecerov ob kaminu... Spomnim se na zvok piscali in bobnov in na ljudsko petje...spomnim se na sumenje morja in hladen veter na obrazu, prsenje dezja in boso sprehajanje po neskoncnih pescenih obalah Altalnstkega oceana... in rdecih soncnih zahodov, spomnim se prvi pogled na Burren ko na njem vstane sonce, pa spokojen razgled iz okna moje sobe, spomnim se velicastnih klifov in hisk kritih s slamo, spomnim se na Poula-mojega voznika do Connemare, Pobarvanih ovc, spomnim se Toma, tistega pristnega domacina iz Aranskih otokov...Spomnim se obcutka srece in navdusenja ko sem prvic stopala po ulicah Galwaya, pa moje prve voznje avta po »napacni« strani ceste, spomnim se nakupa mojega Claddaggh prstana, spomnim se obiska moje sestre in njenih sosedov, pa najboljsega priporocila ki sem ga dobila...Spomnim se domacina Johna in njegovega umirjenega nacina nalivanja Guinessa v kozarec, zasidrane Hookers v prisaniscu, trznic, pa na najmanjsi bar v vasi, na kosenje trave in zaganje dreves...spomnim se zadnjega tedna v Hostlu, ki sem ga prezivela kot sefica :)), na srebrno verizico, pohvalno pismo... na glasne Italijane in skupino Cehov – s katerim sem se pogovarjala v Slovenscini pa smo se vseeno razumeli,...Pa na psa, ki je vsak dan lovil postarja!...

...Vse to so spomini...moji spomini, ki jih ne bi zamenjala za nic na svetu. Sluzba na Irskem je bila najboljsa izkusnja mojega zivljenja, pridobila sem veliko novih spoznastev in se ogromno naucila. O prigodah in izkusnjah bi se lahko pripovedovala,ampak nekaj mi pa more ostati da vam povem v zivo!
Ne, le da sem se naucila recepcijskega poslovanja, pac pa VSE kar spada zraven vodenja nastanitvenega objekta. Poleg tega pa spoznala se cel kup neverjetnih ljudi, ki so me navdusili in so mi vzor. Nikoli mi ne bo zal da sem se odlocila za ta izziv. Zahodna Irska je prekrasna! Najlepse pri vsem tem pa je...da se dozivetje se ni koncalo! Caka me se 1 mesec!:))
V tej poplavi spominov pozabim na cas in ze smo v Corku!
Iztopim iz avtobusa - pripravljena na nova dozivetja, neskoncne zabave, kvalitetno prezivljanje casa z druzino in brezglavo nakupovanje. Zasluzeni denar je treba zapraviti, ne? :))

sobota, 29. avgust 2009

Polja Athenry - ja

Athenry je cudovito srednjevesko mesto, priblizno 24 km izven Galwaya. Tam je tudi zelezniska postaja kamor smo odsli z Brendanam in njegovim prijateljem. Brendan je odsel z vlakom do Dublina, ker je bil njegov let v Ameriko iz Dublinskega letalisca. Pa sem dobila priloznost da sem si ogledala tudi to mestece. Takoj opazim seveda Grad Athenry, katerega stolp se dviga mogocno nad mestom. Stolp sestavljajo 3 nadstropja in naokoli ga obdaja veliko obzidje. Ponujajo tudi vodene oglede po gradu in video posnetke s zgodovinsko tematiko Athenry - ja.


V mestu je tudi muzej zgodovine. V bistvu je to tradicionalna, s slamo krita hiska. Tu se se danes zbirajo sosednje, prijatelji in poslusajo zgodbe(story-telling) in glasbo ob caju in scones. Scones so strucke z rozinam, ki jih tukaj jejo tople z maslom in marmelado. Zraven pa se skodelica caja!Ni boljsega!
V mestu so tudi cudovite rusevine starega samostana. V Athenry - u naletite na del zgodovine na vsakem koraku.


Po tem mestu je poimenovana znana pesem: polja Athenry - ja ("The Fields of Athenry") Pesem v spomin na veliko lakoto Irske zgodovine. Pesem je zelo priljubljena in jo slisite skoraj v vsakem pubu. Ljudje pa ob njej molcijo in vsi imajo tisti oddaljen, zamisljen pogled. Takrat se vsi spominjajo grozot, ki jih je prinesla lakota.





THE FIELDS OF ATHENRY
By a lonely prison wall,
I heard a young girl calling:
"Michael, they have taken you away,
For you stole Trevelyan's corn,
So the young might see the morn.
Now a prison ship lies waiting in the bay."

(Chorus)

Low lie the fields of Athenry
Where once we watched the small free birds fly
Our love was on the wing
We had dreams and songs to sing
It's so lonely round the fields of Athenry.

By a lonely prison wall,
I heard a young man calling
"Nothing matters, Mary, when you're free
Against the famine and the crown,
I rebelled, they cut me down.
Now you must raise our child with dignity."

Chorus


By a lonely harbour wall,
She watched the last star falling
As the prison ship sailed out against the sky
For she lived to hope and pray
For her love in Botany Bay
It's so lonely round the fields of Athenry.

Chorus

petek, 28. avgust 2009

James Joyce - veliki Irski pisatelj

V mladih letih je obiskoval univerzo v rojstnem mestu Dublinu. Vendar se je kmalu odlocil zapustiti Irsko, saj se mu je zdela nazadnjaska. Nikoli pa ni pozabil Dublina, o katerme je veliko pisal. V svojih 20-tih je spoznal Noro(o kateri sem pisala v prejsni objavi)Lepo rdecelaso zensko in njegovo dozivljensko inspiracijo. Skupaj sta imela 2 otroka.(puncko Lucio in fantka) Nekaj casa sta zivela v Parizu in v Trstu. Zbirko crtic, Dubliners, je napisal prav v Trstu. V Trstu stoji tudi njegov kip. Neko noc je celo prezivel v Ljubljani. Tam je izstopil iz vlaka mislec, da je v Trstu. Do tega casa je bil James se cisto nepoznan in reven. V enem izmed mnogih poskusov da bi ubezal revscini je odprl Kino v Dublinu. Tudi ta ideja se ni obnesla, med tem je pisal knjige, ki pa se takrat se niso bile objavljene. Nato je se nekaj casa delal v Trstu kot ucitelj, a se kmalu vrnil u Dublin, da bi nasel zaloznika za njegove knjige. Kmalu se je spoprijateljil z Ezro Pound, ki je izdala njegovo knjigo Dubliners. Vsekakor je imel James v svojem zivljenju veliko zensk, ki so odigrale kljucno vlogo njegovem zivljenju. Za tem se je z druzino preselil v Zürich, kjer so zacela nastajati prva poglavja njegovega najbolj znanega dela Ulysses. To delo je Joyca izstrelilo med najuglednejse knjizevnike tedanjega casa. Njegov kip pa najdemo tudi u Dublinu. Tam pa so na tleh tudi spominske plosce, ki prikazujejo tavanje po ulicah Dublina, glavnega junaka Ulysses-a Leopolda Blooma. Njegovo prvo delo pa je: Chamber music, zbirka pesmi iz leta 1907.


četrtek, 27. avgust 2009

Clarinbridge


Clarinbridge velja za najbolj prikupno vasico v provinci Galway. In se nahaja samo 15 minut voznje iz mesta Galway. Pomembna za tukajsnjo ekonomijo so bila gojisca ostrig, po katerih ta vasica slovi se danes. Vsako leto v Septembru priredijo tudi festival ostrig.


sreda, 26. avgust 2009

Se zadnjic LETOS odkrivam Galway

Jutri Brandan odpotuje v Ameriko na hcerkino poroko. In ves dan je v znamenju priprav na potovanje. Srecno pot mu pride zazelet tudi njegova prijateljica Gina. Nato pa se mene povabi v mesto Galway na palacinke s karamelo in bananami, da se poslovi tud od mene. Kdo bi se lahko uprl temu? Poleg tega pa delam le se 4 dni in res si zelim se zadnic letos videti mesto Galway. Dan se na koncu izkaze za enega najbolj zanimivih in toplih dni. Najprej se seveda ustaviva v Naughty pancake na palacinkah in sveze izstisnjenem pomarancem soku. Mmmm... ob odlicni hrani uzivava v prijetnem pogovu in opazujeva mestni vrvez. Ljudje hitijo po ozkih ulicah, glasbeniki igrajo na instrumente in v ozracju je neka pozitivna aroma. Tako bi lahko sedela in opazovala ljudi kar cel dan. Za nama je cerkev svetega Nicolasa. Ta cerkev je protestantska cerkev. Po lokalni legendi naj bi se leta 1477 Kristof Kolumb tu udelezil mase.


Gina mi razkrije se nekaj neodkritih kotickov tega prijaznega mesta. Vzdolz po ulici, tik ob reki in na robu mesta Claddagh se nahaja muzej. Tu si ogledam tradicionalne z zivalsko kozo prevlecene colne, slavne Galway Hookers in razstavo v spomin na obisk Johna. F. Kennedya. Tako se tudi uradno imenuje park Eyre Syuare,o katerem sem pisala v prejsnih objavah.




Sledi sprehod po starem mestnem jedru. Na poti opaziva hiso Nore Barnacle. Nora je bila zena najbolj poznanega Irskega pisatelja Jamesa Joyca. In zivela je prav tukaj. Njena hisa pa je zdaj postala muzej posvecen Jamesu Joycu. Sem pa morava nujno! Vstopiva v ozko mestno hisco z dvojnim vrati. Prav prikupno. Majhna sobica z staromodnim kaminom v kotu pa zenska ki bere knjigo. Tako ostaneva tam se 20 minut,saj se zapleteva v zanimiv pogovor. Gospa nama pove vse o Jamesu Joycu njegovih delih in njegovem razmerju z Noro Barnacle. Nadvse zanimivo! Ogledava si se zgornje nadstropje, ki je dostopno po ozkih in nic kaj stabilnih stopnickah. Zgoraj pa je samo drobna sobica z pojsteljo in otrosko pojsteljico. Razstavljene so tudi knjige Jamesa Joyca, ki so naprodaj. Njegove knjige imajo tezko vsebino in le redko kdo jih povsem razume. Zelim si prebrat vsaj eno njegovo knjigo, zato gospo vprasam katero mi priporoca. Odgovori mi da za zacetek bi bila najbolj relavantna knjiga Dubliners - Ljudje iz Dublina. Knjiga je zbirka iz 15-tih crtic, ki nazorno prikazujejo takratno življenje v njegovem rojstnem mestu. To ime je prevzela tudi slovita irska vokalno-instrumentalna skupina The Dubliners. Zadnja,(The Dead) govori o njem samem in o njegovi zivljenski inspiraciji - Nori. Najtezja za razumeti in hkrati najbolj poznana je Ulysses. Debela knjiga cca. 500 strani. Cela knjiga pripoveduje o enem samem dnevu, 16.Junij - ko je James prvic srecal Noro na ulicah Dublina.Vau!:)Odlocim se da kupim knjgo Dubliners in da jo kupim tudi Gini. Neke vrste moje poslovilno darilo za njo pa se da se ji zahvalim za njeno ponudbo da me odpelje v Galway in si vzame cas zame. Ampak Gina vstraja da mi jo bo kupila ona in da bo popolnoma uzaljena ce kjigi placam jaz. Tako skoci pred mene z denarnico in kupi knjige. Super, kaj naj ji pa zdaj jaz kupim?
Zahvaliva se prijazni gospe za posredovano znanje in se odpraviva naprej po ulici. Jaz pa v mislih ze prebiram knjigo Dubliners by James Joyce.




Pred nama se mogocno razprostira najlepsa zgradba v mestu - katedrala v Galwayu. Katedaralo sem sicer ze videla ampak se nisem bila v njej. V katedrali se clovek preprosto izgubi, stvar je tako ogromna in mogocna. Z velikim oltarjem na sredini katedrale, kar je zelo zanimivo in manjsimi oltarcki ob straneh. Sicer pa renesancna cerkev. Na oknih prekrasni vitraz in kar me je najbolj presenetilo trgovina. Trgovina s spominki v cerkvi? Ste to ze kdaj videli? No in gospa, ki dela v trgovini nama pove, da je prav na tem mestu vcasih stal zapor. Zapor vecinoma za zenske, ki so zagresile majhne tatvine, kot naprimer kraja kruha. Ker hrane preprosti ni bilo.



To mi je najbolj vsec na Irskem. Nikoli ne ves kaj pricakovati, na koga bos naletel, kaj te caka za ovinkom in koliko ljudi z zanmivimi zgodbami bos spoznal in kaj novega te bodo naucili. Ljudje, ki navdihujejo in dopolnujejo z vsako njihovo izkusnjo. To so prava dozivetja in to so stvari, ki ti vstanejo v spominu celo zivljenje. To je potovanje.

Cez cesto je Galwayska univerza. Ogromen kamniti kompleks prerascen z rastjem. Mogocna stvar, kot ena tistih filmskih univerz. Ogledava si celoten kompleks, ki je ogromen. Pokukava tudi v knjiznico. Omare nabito polne s studijsko literaturo. Studentje vsak za svojo mizo,zatopljeni v knjige, vsak z svojim prenosnim racunalnikom....



Cas bezi, ko se zabavas! Ura je ze 18.00 in preden bova nazaj v hostlu bo 19.00. Odpraviva se proti parkiriscu in se po poti ustaviva se v gledaliscu, sodiscu samostanu in cerkvi. Nato pa se pocasi odpraviva nazaj. Na poti se Gina domisli da se ustaviva se pri njej doma na vecerji. Res, kot da ni ze veliko naredila zame. Odpelje me v svojo hiso. Kaj hiso, to je preprosto grascina! Ne morem se nagledati, njena hisa je ena najlepsih in najvecjih kar sem jih videla. Vse v cudovitem lesu, ogromni kamini, snezno bele usnjene sedezne....skratka - nebesa. Pripraviva odlicno morsko vecerjo. Losos,rakci,avokado,tuna,kus kus in solata. Vse skupaj z rjavim kruhom in limono. Za sladico pa sladoled z jagodami. Pokaze mi tudi sobe, ki jih je vcasih oddajala. Vodila je namrec B&B. Za 50 EUR na noc. Tako pogovor spet nanese na turizem, kar mi seveda ustreza!Spijeva se mentolov caj, si privosciva cokoladico in zdaj pa je res cas da se odpeljeva v hostel. Po poti kupiva se vino in jagode da se skupaj z Brendonam proslavimo njegov odhod. Kot pa da ze nisem dozivela izjemnega dneva pa me v hostlu caka se eno presenecenje. Pred nekaj tedni sem Spanskemu paru pomagala prestaviti datum njunega trajekta v Francijo. Imela sta namrec resne zdravstvene tezave in sta morala odti domov cimprej.In zdaj sta mi poslala kartico v zahvalo za vso mojo pomoc! VAU! To je najboljsa nagrada za moje delo in pika na i celotnemu dnevu. To so stvari, ki nimajo cene!
Tako se konca se eden prijetnih vecerov. Zadnji z Brendanam. Brent mi napise se priporocilo in podari prelepo srebrno verizico. Tudi jaz mu podarim poslovilno darilo in se mu ze v 100 - tic zahvalim za vse kar je naredil zame. Brent je unikaten clovek, ki ima v mojem zivljenju posebno mesto in mi bo ostal v lepem spominu! Hvala Brentu za prekrasna 2 meseca in hvala Gini za prekrasen zadnji dan v Galwayu.
Zdaj pa so pred mano le se 4 delovni dnevi, nato pa odhajam na jug Irske. V Cork! :)

sobota, 22. avgust 2009

The Hooker festival (21. - 23.8.2009)

Bralci mojega bloga gotovo ze veste da se tradicionalni colni iz Galwaya imenujejo Hookers. Vsako leto pa se v Kinvari odvija festival posvecen tem colnom z dolgoletno tradicijo. Letos festival poteka od 21. - 23.8.2009. In seveda sem si ga sla pogledat tudi jaz. Colni Hookers so imele vcasih pomembno transportno vlogo. Z njim so namrec v 19.stol. prevazali dobrine,zivino in bencin v obmorske obcine. Festival se v Irscini imenuje: Cruinniu na mBad kar pomeni: zbor colnov. To je eden od tistih pristnih festivalov s trznicami, kjer domacini uzivajo ob druzenju. Galway Hooker je vsekakor najbolj prepoznavni simbol Galwaya. Pa se slike, ki vedno povejo vec kot besede:




torek, 18. avgust 2009

William Butler Yeats - pesnikov koticek


THE WILD SWANS AT COOL
THE trees are in their autumn beauty,
The woodland paths are dry,
Under the October twilight the water
Mirrors a still sky;
Upon the brimming water among the stones
Are nine-and-fifty Swans.

The nineteenth autumn has come upon me
Since I first made my count;
I saw, before I had well finished,
All suddenly mount
And scatter wheeling in great broken rings
Upon their clamorous wings.

I have looked upon those brilliant creatures,
And now my heart is sore.
All's changed since I, hearing at twilight,
The first time on this shore,
The bell-beat of their wings above my head,
Trod with a lighter tread.

Unwearied still, lover by lover,
They paddle in the cold
Companionable streams or climb the air;
Their hearts have not grown old;
Passion or conquest, wander where they will,
Attend upon them still.

But now they drift on the still water,
Mysterious, beautiful;
Among what rushes will they build,
By what lake's edge or pool
Delight men's eyes when I awake some day
To find they have flown away?

THE LAKE OF INNISFREE
I WILL arise and go now, and go to Innisfree,
And a small cabin build there, of clay and wattles made:
Nine bean-rows will I have there, a hive for the honeybee,
And live alone in the bee-loud glade.

And I shall have some peace there, for peace comes dropping slow
Dropping from the veils of the morning to where the cricket sings;
There midnight's all a glimmer, and noon a purple glow,
And evenings full of the linnet's wings.

I will arise and go now, for always night and day
I hear the lake water lapping with low sounds by the shore;
While I stand on the roadway, or on the pavements gray,
I hear it in the deep heart's core.

THE ROSE OF THE WORLD
WHO dreamed that beauty passes like a dream?
For those red lips, with all their mournful pride,
Mournful that no new wonder may betide,
Troy passed away in one high funeral gleam,
And Usna's children died.

We and the labouring world are passing by:
Amid men's souls, that waver and give place
Like the pale waters in their wintry race,
Under the passing stars, foam of the sky,
Lives on this lonely face.

Bow down, archangels, in your dim abode:
Before you were, or any hearts to beat,
Weary and kind one lingered by His seat;
He made the world to be a grassy road
Before her wandering feet.

THE SONG OF THE OLD MOTHER
I RISE in the dawn, and I kneel and blow
Till the seed of the fire flicker and glow.
And then I must scrub, and bake, and sweep,
Till stars are beginning to blink and peep;
But the young lie long and dream in their bed
Of the matching of ribbons, the blue and the red,
And their day goes over in idleness,
And they sigh if the wind but lift up a tress.
While I must work, because I am old
And the seed of the fire gets feeble and cold.

BY: William Butler Yeats

nedelja, 16. avgust 2009

Jama Doolin

Ta vikend pa ni bil eden tistih mirnih podezeljskih vikendov. Kako bi le lahko bil,saj me je v Hostlu obiskala sestra, njeni otroci, njene sosede in njihovi otroci. 12 ljudi in od tega jih je polovica ostala doma. Ja, Irske druzine so velike. Imeli smo se super in dali so mi energijo za nadalno delo. Po drugi strani pa sem si ob njihovem odhodu zelela kar odpeljati z njim v Cork. Sicer pa bom delala v hostlu samo se 2 tedna, nato pa bomo zopet skupaj v Corku.
V dobro Hostla smo se odlocili da se spravimo iz Hostla in se podamo na odkrivanje Zahodnega dela Irske. Zdaj mi je ze vse tako poznano in veliko znanja sem pridobila z izleti in pisanjem bloga. Odpeljemo se proti provinci Clare. Spet panoramska voznja s pogledom na Burren. Peljemo se mimo vasi Lisdoonvarna, ki je znana po svojih zmenkarijah(The match maker festival). Ja prav ste slisali v mestu se zdaj organizirajo javne zmenkarije za stare in mlade, ki iscejo svojega zivljenskega sopotnika oziroma princa na belem konju. Stvar ima namrec zgodovinsko podlago. Vcasih so kmetje na ta nacin iskali svoje sopotnice da bi jim pomagale pri kmeckih opravilih. Danes prirejajo festival bolj za salo, kot za res! Festival se odvija Septembra in gotovo je zabavna stvar za ogled!


Lisdoonvarni sledi vasica Doolin. Doolin je ribiska vasica, oddaljena le 5 minut stran od Moherskih klifov. Doolin vsako leto privablja na tisoce domacih in tujih turistov s svojim sirokim izborom nastanitev, restavracij in pubov. Tu najdete vse od hotelov, hostlov, his za goste, B&B, kampe in tradicionlane s salmo krite Irske hise za v najem. To mora biti prav super,ziveti v tej pravlicni hisici! In veliko ljudi se odloca za tako vrsto nastanitve. Pester pa je tudi izbor restavracij, se posebaj z domaco morsko hrano in pa seveda tradicionalni Irski pubi.
Ob cesti velike table oglasujejo ogled jame Doolin. In v naslednjih 10 minutah smo ze v turisticno informacijski pisarni,kjer kupujemo karte za ogled jame. Jama je od tu oddaljena 5 minut. Tja nas odpelje mini avtobus, pred jamo pa nas ze caka vodic in nam pove...da je jamo odkrila skupina jamarjev, ki so raziskovali pokrajino Burrena v upanju da odkrijejo novo jamo. Odkrili so jo leta 1952.


Ko vstopimo v jamo, nas caka 200 strmih stopnic v globino. Najvecja atrakcija v sami jami je viseci stalaktit, ki je dolg 7,5 metra in tehta 10 ton. Cudovit!


Se se spomnite moje objave v kateri sem pisala o jami Aillwee? Doolin jama se mi je zdela bistveno bolj zanimiva. Aillwee jama je sicer mnogo bolj skomercializirana in turisticna z ustrezno turisticno infrastrukturo. Medtem ko jama Doolin ni tako poznana,pa je bistveno zanimivejsa. Vstopnina pa stane 7 EUR. Jama je v zasebni lasti Hellen in Johna Browne.


Po ogledu pa spet nazaj na avtobus in do vasi, pa se kaksne pol urce do hostla, kjer pojemo in plesemo ob spremljavi kitare. Popoln dan,popoln vikend, popolno vreme(vsaj za Irske razmere) In popolna druzba! Hvala za obisk, bilo je super!

petek, 7. avgust 2009

Velika lakota Irske zgodovine (An Gorta Mor )

Lakota je bila del Irskega vsakdanjika. Ljudje so se prehranjevali pretezno s kromprijem, ker je bil hranljiv in lahko ga je bilo pridelovati. Kmecke druzine so bile obicajno velike njihovo zivljenje pa negotovo, saj je bilo potrebno placevati najemnino angleskemu zemljiskemu gospodu. Kmecko prebivalstvo ni imelo zagotovljenega stalnega bivalisca, ne socialne varnosti ali kakorsnegakoli upanja na boljse zivljenje.
Leta 1845 je na Irsko prisla glivica, ki se je hitro razsirila po otoku in spremenila krompir v smrdljivo crno sluz. Ljudje so zaceli umirati od lakote. Britanska vlada jim je priskocila na pomoc neposredno in sicer z posiljanjem hrane. Organizirali so tudi prostovolna dela in z zasluzenim denarjem kupili moko. Organizacije za pomoc revezem(Poor Law unions), so gradile bolnisnice za ljudi,ki so zbolevali za mrzlico. A te resitve niso bile zadsotne. Ljudje so umirali, pestile pa so jih tudi druge bolezni: kolera, tifus, diareja.
Krompirjeva plesen je pustosila v letih 1845,1846, 1848, 1849. Kmecke druzine so se naprej pridelovale mleko, zivino in pridelke, ampak te je bilo potrebno prodati, da so lahko placali najemnino.
Lakota je bila za Irsko prava tragedija, ki je spremenila podobo Irske in je na Irskem prebivlastvu pustila vecni pecat. Med njo je umrlo okoli milijon ljudi, drugi milijon ljudi pa se je bil prisiljen izseliti v ZDA, Kanado in Veliko Britanijo.

četrtek, 6. avgust 2009

Sligo - Yeatsova dezela


Zakaj Yeatsova dezela? To pa boste izvedeli, ce do konca preberete tole objavo.
Znani Irski pesnik in dramatik W.B. Yeats, je namrec tam prezivel svoje otrostvo in svoje pocitnice. Kraj, ki ga je imel rad. Leta 1923 je prejel Nobelobo nagrado iz literature. Vsi otroci Yeatsove druzine so bili zelo nadarjeni. Med tem ko je Yeats studiral poezijo, je njegov brat postal znan slikar na Irskem. Njegove dve sestre Elizabeth in Susan pa sta se prav tako ukvarjale z umetnostjo in se v mladih letih druzile z Lollie and Lily-necakinji Lady Gregory. Pa da vam osvezim spomin – Lady Gregory, je tista znana gospa ki je zacela ustvarjati gledaliske igre v Irskem jeziku in se zavzemala za ustanovitev Irskega nacionalnega gledalisca. To ji je tudi uspelo s pomocjo W. B. Yeatsa, ki je bil njen dober pirjatelj. Ustanovila sta The Abbey Teathre. In prav v nasem hostlu je prislo do tega zgodovinskega dogodka!


Sligo naj bi pomenilo mesto skoljk. Na tem obmocju je bilo ogromno skoljk, ki so jih morali odstraniti ko so zaceli graditi mestno infrastrukturo. Druga razlaga pa je ta,da beseda izhaja iz besede Sli kar pomeni pot - ker je Sligo imel in ima pomebno stratesko lego.
Prva znamenitost mesta se nahaja na zacetku ulice Quay. In sicer spomenik, velike Irske lakote(1845). Postavljen vsem tistim, ki so med lakoto izgubili zivljenje ali morali imigrirati.


Ce zavijemo v ulico John pridemo do osrednje znamnitosti. Dveh katedral. Ena izmed njih je katedrala svetega Johna, kjer naj bi se Yeatsova starsa porocila.
Le nekaj korakov naprej se nahaja gledalisce Hawkswell, ki je odprto celo leto in ponuja veliko kulturnih prireditev. Gledalisce je ime dobilo po Igri, ki jo je napisa kdo drug kot pa Yeates.
Na desno v ulici Abbey stoji edina ohranjena srednjeveska stavba v Sligu. Popolnoma unicena v pozaru leta 1414 ampak obnovljena. Na zalost je ogenj vzel vse dragocene predmete,ki so spominjali na to obdobje.

Yeatsova zgradba: je velika zgradba grajena z rdecimi opekami, ki se nahaja tik ob mostu. Vcasih je bila banka danes pa ima v nje svoje prostore knjiznica, poletna sola, likovna sola. Tu pa si lahko ogledate tudi fotografsko razstavo Yeatsa in njegove druzine.



Ja v Sligu vas godovina in druzina Yeates spremljata na vsakem koraku. Tako je tu tudi Muzej Yeatsa, kjer so objavljena njegova dela in njegove fotografije. Pa galerija posvecena njegovemu bratu slikarju.( Ki je trdil da ga ob vsaki umetnini, ki jo ustvarja spremlja misel na Sligo) Mogocno pa stoji tudi kip posvecen temu tako poznanemu pesniku. Kip so postavili domacini ob 50. letnici njegove smrti.



V Sligu vam ne zmanjka stvari za poceti, mogoce vam prej zmanjka casa.
Sligo... Vsekakor poln zgodovinskega pridiha, moderno mesto z veliko mladega prebivalstva, a kljub temu z ohranjeno tisto pristno Irsko kulturo. Veliko literarnih navdusencov prihaja v Sligo, da bi doziveli dezelo, ki jo Yeats tako zaznamoval.
In za lep zaklucek dneva...zavijte izven uhojenih poti. Enniscrone je 3 km dolga sprehajalna pot, ki se konca v dolini dijamantov in je znana po svojih neprimerljivih soncnih zahodih. Kaj je lahko lepse?
Kakorkoli se ze odlocite preziveti svoj dan v Sligu, pazite da se ne zaljubite! Yeats je Sligo namrec poimenoval dezela vseh zelja srca.
Zdaj veste zakaj je Sligo resnicno Yeatsova dezela?